sl
en
 
 

Lastnosti e-speranta


Besednjak

Na začetku je bilo mišljeno, da bi poleg osnov slovnice uporabili tudi besednjak Esperanta, vendar se Esperanto aktivno ne uporablja in ima zato precej omejen besednjak, ki se le deloma dopolnjuje s sodobnimi izrazi.
Kakšen bo besednjak e-speranta, ostaja tako še odprto vprašanje in zaenkrat temelji na standardiziranem angleškem jeziku. Bistvena ovira pri uvajanju Esperanta je tudi to dejstvo, da bi se ga morali uporabniki naučiti, kar pa se ne izplača, dokler ni dosežena neka kritična masa, t.j. dovolj ljudi, ki bi ga uporabljali v vsakdanjem življenju. Ravno v tem je bistvena prednost e-speranta, saj se ga uporabnikom ni potrebno učiti. Potrebujejo le aplikacijo, ki zna e-speranto tolmačiti (interpretirati) v njihovem jeziku.


Skladnja

Kot osnovo za zapis skladnje e-speranta smo izbrali XML. XML je primerno strukturiran in standardiziran, kar je pomembno za avtomatsko obdelavo; obenem pa so XML dokumenti berljivi. Zadnje je pomembno predvsem pri razvoju različnih aplikacij, saj bistveno olajša razvoj, kar se je že večkrat potrdilo, predvsem v razvoju Interneta. Vsebina XML dokumenta je opremljena z oznakami (angl. tagi). V XML dokumentu lahko, za razliko od dokumentov v HTML (Hyper Text Markup Language - jezik za označevanje dokumentov), definiramo poljubno število oznak. Vsaki oznaki lahko pripišemo več lastnosti (atributov), vsebina vsake oznake pa lahko vsebuje nove oznake. Te lastnosti XML skladnje zadoščajo za strukturiranje dokumenta v skladu s slovnico e-speranta.
XML je združljiv s HTML, kar omogoča vključevanje e-speranta v spletne strani, kar je eden izmed ciljev razvoja e-speranta.

Temeljni gradbeni element besedila v e-sperantu je stavek. Stavek v e-sperantu je semantična enota, ki ustreza povedi v naravnem jeziku.

V prvi fazi v e-sperantu nastopajo samo preproste povedi (brez odvisnih stavkov, priredij, podredij itn.). Tisto, kar želimo sporočiti, pač predstavimo v obliki preprostih povedi.

Primer:

Včeraj, ko sem se sprehajal po mestu, sem srečal starega prijatelja, ki ga že več let nisem videl, včasih pa sva veliko časa preživela skupaj.

Lahko povemo tudi tako:

Včeraj sem se sprehajal po mestu. Srečal sem prijatelja. Prijatelja že več let nisem videl. Včasih sva veliko časa preživela skupaj.

Ali še drug primer:
Prijatelji: Miha, Stane, Grega in Jure, so šli včeraj v mesto.

Zapišemo s preprostimi stavki:

Miha, Stane, Grega in Jure so prijatelji. Včeraj so šli v mesto.

Slednje je mnogo laže zapisati v e-sperantu in potem tudi interpretirati v drugih naravnih jezikih. V prvi fazi razvoja e-speranta se bomo torej omejili na preproste stavke. To bo zelo poenostavilo pripravo začetne faze. Mnogo hitreje bo tudi pripeljalo do prvih rezultatov.

Stavek lahko vsebuje elemente kot osebek, predmet, povedek, prilastek, prislovno določilo, nagovor.


Vsak od stavčnih členov je lahko beseda, stavek ali sekvenca in lahko vsebuje poljubno število podrejenih členov, ki so lahko beseda, stavek ali sekvenca itd, ki se uvajajo s pomočjo subordinacije:




Karakteristike stavka so cilj sporočila, organizacija in relacija.


Cilj sporočila opisuje tip stavka - povedni, vprašalni, vzklicni ali velelni:



Organizacija
nakazuje prosti stavek, priredje ali podredje (v prvi fazi se uporabljajo samo prosti tavki):


Relacija opisuje odnos med posameznimi stavki znotraj priredja ali podredja:


Slovnica

Slovnica e-speranta temelji na slovnici Esperanta z razliko, da so pri prvem slovnična pravila izražena eksplicitno v obliki meta podatkov (XML oznak in XML atributov). Slovnična pravila e-speranta so opisana v XML shemi, na osnovi katere je mogoče avtomatsko preverjati ustreznost dokumenta.

Vsaka beseda je v e-sperantu shranjena v osnovni obliki, glagoli v nedoločniku, samostalniki v ednini ipd. Osebek, predmet, prilastek in prislovno določilo lahko imajo v e-sperantu naslednje karakteristike:

  • spol (moški/ženski/srednji), le tam, kjer označuje dejanski (biološki) spol in ni le del slovnice jezika

  • število (ednina/dvojina/množina)

  • podrobnosti (lastno ime, fraza ipd.)



Predmeti
so lahko:

  • premi (kupiti knjigo),
  • naslovni (kupiti prijatelju),
  • orodni (pisati s svinčnikom),
  • teme (pogovarjati se o glasbi) itd.


Seznam semantičnih skupin predmetov se bo še spreminjal. Osnovna naloga razvrščanja v te skupine je opis različnih možnih odnosov med stavčnimi členi (tako tudi kot v primeru prilastkov ali prislovnih določil), ki se v različnih jezikih izražajo različno (s skloni, predlogi, besednim redom itd.). Poskušamo izdelati nek univerzalen, enoten, enoumen način opisovanja teh relacij. To nam bo omogočilo enoumno zapisovanje pomena stavkov in pravilen prevod v različne naravne jezike.


Prilastki so lahko:

  • kakovostni (lepa slika),
  • relativni (razredne lastnosti),
  • svojilni (knjiga brata/bratova knjiga),
  • material (obleka iz svile),
  • izvir (voda iz reke, knjiga iz knjižnici),
  • po imenu (teta Marija)


Prislovna določila so lahko naslednja:

  • kraja (kje?)
  • smeri (kam, od kod?)
  • časa (kdaj? kako dolgo? od/do kdaj? )
  • mere/stopnje (v kakšni meri? koliko?)
  • kolikosti (koliko? kolikokrat?)
  • načina (kako?)
  • ozira (glede na kaj?)
  • namere (zakaj? čemu?)
  • vzroka (zakaj? zaradi česa?)
  • posledice/rezultata (kot posledica česa?)
  • pogoja (pod kakšnim pogojem?)
  • dopustitve (kljub čemu? ne glede na kaj?)
  • učinka (s kakšnim uspehom?)




Možne karakteristike povedka v e-sperantu so naslednje:

  • povedkove podrobnosti (glavni, modalni, fazni, polnopomeski glagol, glagol premikanja, povedkovo določilo)
<


  • naklon (povedni, velelni, želelni)




  • način (tvorni, trpni)



  • čas (pretekli, sedanji, prihodnji, istočasni, predčasni, postčasni)



  • oseba (prva, druga, tretja)


  • ponovljivost (enkratno, ponavljajoče se dejanje)



  • potek dejanja (trajanje, dovršnost)


  • podrobnosti (uporabljena zanikana oblika, fraza itd. )


Lastnosti, določene za vsako besedo v e-sperantu, morajo omogočati, da se besede prevajajo in razlagajo pravilno in da se pomen lahko natančno prenaša v poljuben naravni jezik.