sl
en
 
 

Zakaj e-speranto?

Množična uporaba Interneta in globalizacija sta zabrisali meje med različnimi kulturami in narodi. Na svetovnem spletu je mogoče najti skoraj vsako informacijo, vendar se pri tem še vedno pojavljajo jezikovne ovire. Večina svetovnega prebivalstva govori samo en jezik, povprečno izobražen človek na zahodu pa razume še enega do dva tuja jezika.

Strani na svetovnem spletu so sicer pogosto dostopne v več jezikih, vendar so to najpogosteje, poleg izvirnega jezika strani, le veliki svetovni jeziki, kot so angleščina, španščina, francoščina in nemščina. Na voljo je tudi kar nekaj prevajalnikov, ki v realnem času prevajajo spletne strani iz enega v drug jezik, vendar so tudi ti ponavadi omejeni na velike svetovne jezike. Orodja za avtomatsko prevajanje, ki so trenutno dostopna na trgu, omogočajo prevajanje le med posameznimi pari jezikov, kot so na primer angleščina/francoščina, španščina/francoščina. Modul za vsak par jezikov je pri tem potrebno kupiti ločeno.

Za besedila, ki so namenjena večjezični uporabi, kot so to na primer večjezične spletne strani, je zato potreben nek jezik, ki bi omogočal zapis večjezičnih besedil in njihovo nadaljnjo avtomatsko interpretacijo v različnih naravnih jezikih. V primeru spletnih strani bi morala interpretacija in prevajanje potekati v realnem času. Podobno vlogo je imel Esperanto, ki naj bi ga poznali vsi in ki je bil namenjen sporazumevanju med ljudmi, ki govorijo različne materne jezike. To vlogo je sedaj bolj ali manj uspešno prevzela angleščina. Ker je angleščina naraven jezik, računalniku ni prijazna, zato ne more najbolje služiti kot jezik za zapis večjezičnih e-dokumentov (oziroma kot vmesni jezik za avtomatsko prevajanje med dvema jezikoma).

Zato je potreben nov standardiziran formalni računalniški jezik, ki mora, da bi lahko služil zgoraj opisanemu namenu, odgovarjati naslednjim zahtevam:

  1. Razumljiv mora biti računalniku. To je pomembno za avtomatsko obdelavo dokumentov oziroma za prevajanje v in iz tega jezika.
  2. Biti mora razumljiv človeku. To je pomembno predvsem za razvoj različnih aplikacij, obenem pa omogoča pisanje in preverjanje e-besedil neposredno v tem jeziku.
  3. Jezik mora enoumno izražati pomen. Zato mora imeti vsaka beseda v slovarju en sam pomen, slovnica in skladnja jezika pa morata biti nedvoumna.
  4. Pomen mora biti ločen od stila. V naravnem jeziku je namreč mogoče isti pomen izraziti z različnimi stili. Ločevanje pomena od stila omogoča boljše ohranjanje pomena. Stil je pri tem lahko podan v namigih za prevajanje (sleng, besedna igra, fraza ...), tako da je le od »spretnosti prevajalca« odvisno, kako dober bo prevod stilsko. Pomen mora biti v celoti ohranjen, tudi če povsem zanemarimo vse namige za prevajanje.

Na osnovi zgoraj opisanih zahtev je bil zasnovan formalni računalniški jezik za zapis večjezičnih dokumentov, ki smo ga poimenovali e-speranto ali Hyper Text Description Language (HTDL). Kot kaže že samo ime, je osnovna ideja povzeta po Esperantu, obenem pa ločeni »e« pomeni, da je namenjen za zapis elektronskih dokumentov.

Z uveljavitvijo e-speranta uporabniki večjezičnih dokumentov ne bi več potrebovali takega števila prevajalnikov, ker bi jim zadostoval en sam e-speranto tolmač (interpret), kar bi nedvomno bistveno zmanjšalo njihove stroške.

Integracija interpreterjev e-speranta v spletne aplikacije bo v realnem času omogočila takojšnji prikaz dokumentov, napisanih v e-sperantu, v izbranem naravnem jeziku, tudi še v tako »eksotičnem«, kot sta vietnamščina ali slovenščina. S tem bi se bistveno zmanjšala potreba po računalniških prevajalnikih za posamezne pare jezikov. Za maloštevilne narode ali etnične skupine je razvoj e-speranto tolmača (interpreta) veliko bolj realna naloga kot razvoj in izdelava množice prevajalnikov za posamezne naravne jezike. Tako bi razvoj e-speranta in z njim povezanih aplikacij pomagal premostiti jezikovne pregrade, ki danes z globalizacijo in razmahom informacijskih tehnologij postajajo vedno bolj očitne.